Tvoj izziv – moja rešitev

Po zadnjem blogu ste mi poslali svoja vprašanja, in tukaj je moj odgovor.

Odkrivali smo kako nas družba uči “več truda, več discipline, več odločnosti”. Toda telo ima svoj jezik — in ko ga pretirano pritiskamo, ritem izgine, dihanje se zategne, mišice se otrdijo in postanemo manj prožni, ne bolj uspešni. (https://kozarcekhvaleznosti.si/ko-vec-truda-vodi-v-slabsi-izid/)

Pogledali smo, kako se nezavedno preveč trudimo, ko poskušamo premagati ovire s silo in ne s prisotnostjo. Zdaj pa se lahko vprašamo:

👉 Kaj bi se zgodilo, če bi svoj trud preusmerili v notranjo regulacijo in zavedanje?
👉 Če bi namesto “nenehnega pritiska” izbrali jasnost, zaupanje in notranjo stabilnost?

Hvala za vaša vprašanja, zelo so smiselna!

Tvoj problem – moja rešitev

🔵 »Vse preveč premlevam.«

Izziv: Ne vem, če je to sploh pravi izziv, ampak jaz vse premlevam. Po sestankih razmišljam, kaj sem rekla narobe. Doma analiziram, če sem bila preostra. Pred spanjem preletim cel dan in skoraj vedno najdem nekaj, kar bi lahko naredila bolje. Iskreno – utrujena sem od svoje glave. Kako naj zaupam sebi in ne preverjam vsega desetkrat?

Fokus hvaležnosti: skoči na 5. mesec mojega dnevnika. Mesec za čuječnost.  Zakaj čuječnost? Naši možgani imajo lastnost, ki se ji reče negativna percepcija. To pomeni, da v vseh stvareh normalno najprej vidijo negativno. Tega se lahko zavedamo ali pa je nezavedno. Ko me vprašajo zakaj imamo tako neumne možgane jim povem, da so pametni, ker je opažanje negativnega veliko bolj pomembno za naše preživetje kot pozitivno. Nujno potrebujemo zavestno krepitev pozitivnega pogleda, brez zanikanja slabosti, zato da bi lahko stopili iz začaranega kroga misli. In krepitev hvaležnosti, dokazano krepi občutek notranje varnosti namesto potrebe po mentalni kontroli.

🟠 »Počutim se krivo, ko počivam.«

Izziv: To mi je skoraj nerodno napisati, ampak… Če sedim, imam občutek, da sem lena. Če si vzamem čas zase, imam občutek, da nekaj zanemarjam. Vedno je še nekaj za narediti. Vem, da bi morala več počivati. Ampak ko počivam, me stisne v prsih. Kako naj se neham dokazovati?

Fokus hvaležnosti: skoči na 4. mesec mojega dnevnika Mesec za počitek.  Zakaj? V tem primeru se potreba po počitku prepleta s potrebo po odnosih, vendar zagovarjam, da je potrebno začeti pri počitku. Morda sem pristranska, ampak jaz brez dobrega spanca in počitka počasi enostavno sploh ne funkcioniram več. Šele potem se lahko preko 2. meseca (hvaležnost za odnose) premaknem od dokazovanja, k sprejemanju in spoštovanju same sebe. Hvaležnost za to, da sem dovolj.

🟢 »Moji odnosi so v zadnjem času napeti.«

Izziv: Ne kričim veliko. Ampak doma sem kratka, odrezava. Razdražljiva. Včasih čutim, da sem čustveno oddaljena. Kot da sem stalno malo pod pritiskom. In potem me zmoti že najmanjša stvar. Ne želim biti takšna. Kako naj izrazim, kar čutim, brez da vse eksplodira?

Fokus hvaležnosti: skoči na 2. mesec mojega dnevnika. Mesec za odnose.  Zakaj? Opažam, da živimo v visoko zahtevni družbi, kjer imamo zelo malo časa za pristne odnose. Domov prihajamo vsi utrujeni iz dela, šole ali skrbi za ostarele starše in podobno. Ampak v večini primerov k meni prihajajo posamezniki, ki imajo ljubeče družine, ki pa so tudi zelo utrujene. Drugi korak je hvaležnost za čustva (3. mesec), v družinah se po nepotrebnem dodatno izčrpavamo, ker se nismo naučili procesirat in izražat svojih čustev. Preko hvaležnosti ustvarimo prostor za iskrenost ter umirjeno in zdravo izražanje čustev.

🟡 »Izgubila sem motivacijo.«

Izziv: Na zunaj je vse v redu. Služba, družina, obveznosti. Ampak jaz nimam več tiste iskre. Ni prave motivacije. Delam, ker je treba. Ne zato, ker bi me nekaj vleklo naprej. Ali je to normalno? Kako naj spet najdem smisel? Kako naj se premaknem, če nimam energije?

Fokus hvaležnosti: skoči na 6. mesec mojega dnevnika. Mesec za smisel.  Zakaj? Naučili so nas, da nas naj motivirajo rezultati. Posledično nas napake demotivirajo. Vendar ko najdemo svoj smisel, napake postanejo le nov mejnik na naši poti. Na poti do česa? To ni pravo vprašanje, saj je življenje pot in ne cilj. Bodimo hvaležni za vsak korak!

✨ Tvoj izziv za danes: Opazuj, kje v svojem življenju pretirano pritiskaš nase.
Ali se siliš naprej, četudi telo in duh kažeta “počasi”?
Ali morda skušaš nadomestiti notranjo negotovost s trdim trudom?

Če je odgovor da, potem te vabim:

💛 Začni z enim preprostim vprašanjem:
“Na kaj sem danes hvaležen/-na?”
In naj ti to postane prva od treh stvari, ki jih boš vsak dan zapisoval/-a v svoj Dnevnik za dobro počutje.

Ker hvaležnost ni samo prijetna misel, ampak praksa, ki daje telesu in živčnemu sistemu signal varnosti, povezanosti in rasti.

🙏
Če si želiš osebno vodstvo in jasne naloge za vsak dan 40-dnevnega izziva —
✔️ pridruži se mojemu programu DIH
✔️ ali si zagotovi Dnevnik za dobro počutje

(V obeh je struktura, ki te nežno vodi skozi notranjo preobrazbo.)

Verjemi vase!

S hvaležnostjo, Doris