Večina izmed nas verjame, da so prijaznost, ustrežljivost in postavljanje drugih na prvo mesto lastnosti dobrega človeka. Družba takšno vedenje pogosto nagradi s pohvalo, sprejetostjo in občudovanjem.

Toda dr. Gabor Maté postavlja pomembno vprašanje:

💭 Kaj pa, če smo prijazni na račun sebe?

Mnogi vzorci, na katere smo ponosni – da smo vedno na voljo, se izogibamo konfliktom, rečemo »da«, ko v sebi čutimo »ne«, ali prevzemamo odgovornost za počutje drugih – pogosto niso izraz naše prave osebnosti. So prilagoditve, ki so nam nekoč pomagale preživeti.

🤝 Pripadnost ali avtentičnost?

Kot otroci smo za preživetje potrebovali povezanost z ljudmi, ki so skrbeli za nas. Če je izražanje jeze, postavljanje meja ali pokazati, kako se v resnici počutimo, ogrožalo ta odnos, se je naš živčni sistem naučil te dele nas utišati.

Ne da bi se tega zavedali, smo se mnogi naučili:

✔️ Ne razočaraj drugih.
✔️ Ne povzročaj neprijetnosti.
✔️ Potrebe drugih postavi pred svoje.
✔️ Bodi prijazen.
✔️ Bodi prilagodljiv.

Takšni vzorci so nam pomagali ohraniti pripadnost.

Sčasoma pa so postali avtomatski.

Dr. Maté ta notranji konflikt opisuje kot napetost med navezanostjo in avtentičnostjo. Kadar otrok začuti, da ne more imeti obojega, bo skoraj vedno žrtvoval avtentičnost, da bi ohranil navezanost.

Težava je v tem, da mnogi tudi kot odrasli še vedno živimo po istih nezavednih pravilih, čeprav jih ne potrebujemo več.

🌱 Ko izgubimo stik s sabo

Veliko ljudi zase pravi, da so »preveč prijazni« ali »ljudje, ki vedno ugajajo«.

Po Matéjevem razumevanju to niso osebnostne lastnosti, ampak naučeni vzorci živčnega sistema.

Ko dlje časa zanemarjamo svoje občutke in potrebe, postopoma izgubimo stik s sabo. Postanemo izjemno občutljivi za potrebe, pričakovanja in razpoloženje drugih, hkrati pa vse težje prepoznamo, kaj čutimo, kaj potrebujemo in kje so naše meje.

Pogosto začnemo živeti po prepričanjih, kot so:

💭 Odgovoren/na sem za počutje drugih.
💭 Nikogar ne smem razočarati.
💭 Moja vrednost je odvisna od tega, koliko naredim za druge.

Čeprav nam takšni vzorci pogosto prinesejo odobravanje okolice, nas lahko pustijo izčrpane, polne tihe zamere in odrezane od sebe.

❤️ Čustva niso težava

Velikokrat verjamemo, da bi morali neprijetna čustva obvladovati ali jih potlačiti.

V resnici so čustva del našega naravnega notranjega sistema usmerjanja.

🔥 Jeza nas opozori, da je bila prestopljena meja.
💙 Žalost nas poveže z izgubo.
⚠️ Strah nas opozori na nevarnost.
🧭 Krivda nas lahko povabi k razmisleku o naših vrednotah.

Čustva niso napaka. So pomembni notranji signali, ki nam pomagajo razumeti, kaj je za nas pomembno. Ko jih vedno znova utišamo, utišamo tudi pomemben del sebe.

🌸 Avtentičnost ni sebičnost

Avtentičnost pogosto napačno razumemo kot to, da vedno povemo vse, kar mislimo, ali da vedno postavimo sebe na prvo mesto.

Ni ne eno ne drugo.

Avtentičnost pomeni, da ostajamo v stiku s svojimi občutki, potrebami, vrednotami in telesom tudi takrat, ko sprejemamo težke odločitve. Pomeni, da se ne odzivamo več zgolj iz starih vzorcev preživetja, ampak iz večje zavednosti in svobode izbire.

To ne zmanjšuje naše sočutnosti do drugih. Omogoča le, da se ob sočutju do drugih razvije tudi sočutje do sebe.

🩺 Ko izguba avtentičnosti začne vplivati na zdravje

Po besedah dr. Gaborja Matéja avtentičnost ni pomembna le za naše odnose in dobro počutje, temveč tudi za naše zdravje. Kadar dlje časa potlačujemo svojo jezo, prezremo signale telesa, postavljamo potrebe drugih pred svoje ali živimo v nenehnem ugajanju, naš živčni sistem ostaja v stanju kroničnega stresa.

Takšno stanje povečuje vnetne procese v telesu, obremenjuje imunski sistem in lahko prispeva k večji ranljivosti za številne kronične bolezni.

To ne pomeni, da si bolezen povzročimo sami ali da je pomanjkanje avtentičnosti njen neposreden vzrok. Zdravje je vedno rezultat prepleta bioloških, psiholoških in družbenih dejavnikov.

Vendar pa raziskave, ki jih povzema dr. Maté, kažejo, da je dolgotrajna izguba stika z lastnimi občutki, potrebami in mejami pomemben dejavnik kroničnega stresa.

🌿 Pot nazaj k sebi

Dobra novica je, da so ti vzorci naučeni. In kar je naučeno, se lahko tudi spremeni.

✨ Prvi korak je zavedanje.

Ko začnemo bolj pozorno opazovati svoje telo, čustva in avtomatske odzive, se med dražljajem in našim odzivom začne odpirati prostor.

Namesto da samodejno rečemo »da«, lahko za trenutek obstanemo.

Namesto da potlačimo jezo, se lahko vprašamo, kaj nam želi sporočiti.

Namesto da izdamo sebe, da bi ohranili povezanost z drugimi, lahko začnemo raziskovati:

💚 Kaj je v tem trenutku resnično zame?

Dr. Maté pravi, da je naša osebnost pogosto preplet naših pristnih lastnosti in naučenih načinov preživetja.

Avtentičnost zato ne pomeni, da postanemo nekdo drug.

Pomeni, da postopoma opuščamo vzorce, ki nam ne služijo več, in ustvarjamo prostor, da lahko vedno bolj živimo iz tega, kar smo v resnici.

🌱 Vračanje k avtentičnosti ni le pot do večje notranje svobode, temveč tudi pomembna naložba v dolgoročno telesno in duševno zdravje.

V življenju si lahko marsikdo, a najbolj pomembno je, da si ti.

S hvaležnostjo,

Doris