Lučke

Kam nas pelje pot življenja?

V Mozirskem gaju smo se sprehodili med lučkami, ko je bil še ravno sneg. Ja, december je že mimo, dreveščku so že odpadle iglice in… Ampak, ampak,… samo ampak.
Šli smo. Po sivem dnevu, enoličnem tednu, vse kar smo si želeli, je bila izpolnitev izjave za gibanje med občinami ter individualna rekreacija v naravi. No, včasih se moraš oprijeti vsake bilke, ki se ti pokaže.

Izlet je bil vsekakor vreden vsake sekunde. Po prihodu se je naše razpoloženje v trenutku spremenilo, izginile so vse skrbi, otroka sta se še samo smejala in tekla od dreveščka do dreveščka in s široko odprtimi očmi smo se podali na pot. Radovedni in nasmejani smo si ogledovali prav vsako lučko posebej. Vsaj tako se je zdelo. 1,6 milijona lučk res ni malo.

In drevored je vsako leto eden naših najljubših delov. Otroka postojita pod dreveščki ter jih občudujeta kot velikane, mi2 postojiva in se nasmejiva. Le kam nas pelješ pot življenja? Ko bi le bila tako osvetljena.
Prav jasno kot beli dan nam je bilo, kaj gre tisti vikend v naš kozarček hvaležnosti. Kam greste pa vi na rekreacijo ta vikend? Nam se že nekaj svetlika.
Lep vikend!

Ekipa kozarčka hvaležnosti