Odkleni znanost in umetnost naših čustev
“Najizrazitejši stresorji v življenju večine ljudi danes
— vsaj v industrializiranem svetu —
so čustvene narave.
Tako kot laboratorijske živali,
ki se ne morejo rešiti, se tudi ljudje
znajdejo ujeti v življenjske sloge in čustvene vzorce,
ki so škodljivi za njihovo zdravje.”
Avtor: – Gabor Mate
S tabo želim deliti pogled na čustva, ki lahko spremeni način, kako mi vsi razumemo sebe in drug drugega. Po vpisu na študij o živčnem sistemu, namreč pridobivam nova znanja in res praktična orodja, ki jih bom kmalu delila s tabo. Za vse nas prihaja novo obdobje rasti in razvoja, ko bomo pretekle vzorce pustili za sabo.
3 glavne točke današnjega zapisa: 
Čustva izhajajo iz avtonomnih stanj, ko možgani povezujejo telesne občutke, dražljaje iz okolja in našo preteklost.
Nevrocepcija zaznava varnost in tveganje, oblikuje avtonomna stanja ter vpliva na čustva in vedenje.
Čustvena inteligenca je sposobnost prepoznavanja in uravnavanja fizioloških sprememb, ki so osnova naših čustev.
Čustva niso fiksne ali avtomatske reakcije. So dinamično ustvarjena v stalnem dialogu med našimi možgani, telesom in avtonomnim živčnim sistemom. V središču tega procesa je nevrocepcija – nezavedni živčni refleks, opisan v polivagalni teoriji, ki neprestano zaznava signale varnosti, tveganja ali grožnje. Glede na te signale se naša fiziologija hitro spremeni – spremeni se srčni utrip, način dihanja, mišična napetost in raven energije.
Ko se počutimo varne, nam nevrocepcija pomaga dostopati do stanj miru, zaupanja in povezanosti z drugimi. Ko pa se počutimo ogrožene, aktivira zaščitne mehanizme in nas naredi bolj občutljive na zvoke, svetlobo, gibanje in dotik. Te spremembe se zgodijo hitro in pogosto brez naše zavesti, a močno vplivajo na to, kako razmišljamo, čutimo in se odzivamo.
Ko skupaj prepoznamo, da so čustva tudi odsev naših fizioloških sprememb jih lahko začnemo uporabljati kot informacije in ne kot grožnjo. Čustva nas ne preplavljajo več, temveč nas podpirajo in učijo. To je temelj čustvene inteligence – sposobnost, da opazimo, razumemo in uravnavamo fiziološke premike, ki stojijo za našimi občutki.
Tukaj so tri enostavne prakse, ki jih lahko skupaj vadimo, da okrepimo ravnovesje čustev in odpornost.
- Ustavimo se in opazujmo svoje telo: Ko se pojavijo močna čustva, si vzemimo trenutek in opazujmo svoje dihanje, telesno držo in mišično napetost. Že to, da poimenujemo, kar čutimo (“srce mi hitro bije”, “ramena so napeta”), lahko začne pomirjati naš sistem.
- Dihaj za koherenco: Počasno, enakomerno dihanje – še posebej podaljšani izdihi – nas lahko premakne v mirnejše, povezano stanje. Že 2–3 minute zavestnega dihanja lahko občutno pomagajo.
- Poiščimo signale varnosti: Iščimo majhne dražljaje, ki pomirjajo naš živčni sistem – znan in zaupanja vreden glas, umirjeno okolje ali preprost dotik roke na srce. Takšni signali pomagajo nevrocepciji, da se ponovno usmeri k občutku varnosti.
Ko na čustva gledamo na ta način, lahko skupaj z več radovednosti, sočutja in prilagodljivosti peljemo svoje notranje doživljanje. To nam pomaga sprejemati jasnejše odločitve, graditi močnejše odnose in zmanjšati izčrpanost zaradi kroničnega stresa.
So bile informacije zate uporabne? V jeseni sledi več blogov na temo delovanja našega živčnega sistema!
Želim ti lep dan!
S hvaležnostjo,
Doris
ps. Poznaš koga, ki bi ga te vsebine zanimale? Preprosto posreduj ta blog!